| Arabic |
| has gloss | ara: لوغوس (بالإغريقية: Λούος) (بالإنجليزية : Logos) |
| lexicalization | ara: لوغوس |
| Egyptian Arabic |
| lexicalization | arz: لوجوس |
| Bosnian |
| lexicalization | bos: logos |
| Breton |
| has gloss | bre: logos (λογοs) a zo ur ger gregach hag a dalvez kement ha "prezeg". Kemeret eo bed gant ar yezhoù all evit sevel gerioù nevez. Talvezout a ra neuze ar wrizienn-se kement ha : * "skiantoù" : antropologiezh, arkeologiezh, ekologiezh, etimologiezh, klimatologiezh, patologiezh, psikologiezh, teknologiezh... pe c'hoazh lojik. * "brizhskiantoù" : astrologiezh... * "rezon" (pazenn ur argerzh aritmetik) : logaritm * "corpus" : mitologiezh, teologiezh, genealogiezh... * "ar gomz" : logotip (berraet da logo), logorrhea... |
| lexicalization | bre: logos |
| Catalan |
| has gloss | cat: Logos (en grec antic λóγος) significa "raonament", "argumentació", "parla" o "discurs". També es pot entendre com "intel·ligència", "pensament", "ciència", "estudi", "sentit". Logos significa intel·ligència pura de l'home i també la paraula, lligant per primer cop llenguatge i pensament racional. |
| lexicalization | cat: Logos |
| lexicalization | cat: Lógos |
| Czech |
| has gloss | ces: Řecké slovo logos (λόγος od legein, sbírat, mluvit, počítat) má velmi široký význam, navazující na patrně nejstarší význam něčeho sebraného či shromážděného. Může znamenat (mluvenou) „řeč“, „slovo“, „příběh“, „význam“, „poměr“, „číslo“, někdy také „rozum“ a "smysl", i když pro některé z nich měla řečtina zvláštní výrazy. Slovo logos naproti tomu neznamená jazyk, ani v anatomickém, ani ve filologickém významu. Jako odborný pojem se logos užívá ve filosofii a v křesťanské teologii. |
| lexicalization | ces: logos |
| Central Kurdish |
| has gloss | ckb: لۆگۆس زاراوەیەکی گرنگە لە فەلسەفە، دەروونناسی، ڕەوانبێژی، و لە ئاییندا. ھیراکلیتس (٥٣٥ ھەتا ٤٧٥ی پێش زایین) ئەم زاراوەیەی ھێنایە ناو فەلسەفەی ڕۆژئاوایییەوە بە واتای سەرچاوە و تەکووزیی بنەڕەتیی گەردوون. |
| lexicalization | ckb: لۆگۆس |
| Welsh |
| has gloss | cym: Gair Groeg syn golygu gair neu rheswm yw Logos (λόγος). Yn athroniaeth Groegiaid yr Henfyd roedd yn gallu golygu prif symudydd y bydysawd, yn ogystal. Yn ôl Heraclitus (fl. 500 CC) er enghraifft y Logos ywr grym syn creu, cynnal a dinistrior bydysawd. |
| lexicalization | cym: Logos |
| Danish |
| has gloss | dan: Appelformer er i retorikken betegnelsen for de tre former logos, etos og patos. De betegner tre forskellige midler til at overbevise tilhørere, og valget af appelform vil afhænge af emne og situation: Hvem er taleren? Hvem er tilhørerne? Hvad vil taleren overbevise tilhørerne om? |
| lexicalization | dan: Appelform |
| German |
| has gloss | deu: Der griechische Ausdruck lógos (gr. ; lat. verbum, hebr. davar') verfügt über einen außerordentlich weiten Bedeutungsspielraum. Er wird unspezifisch im Sinne von Wort und Rede sowie deren Gehalt ("Sinn") gebraucht, bezeichnet auch das geistige Vermögen, was diese hervorbringt, die "Vernunft", sowie ein allgemeineres Prinzip einer Weltvernunft oder eines Gesamtsinns der Wirklichkeit. Darüber hinaus existieren je nach Kontext noch spezifischere Verwendungen, beispielsweise als „Definition“, „Argument“, „Rechnung“ oder „Lehrsatz“. Auch philosophische und religiöse Prinzipien werden mit dem Ausdruck "lógos" bezeichnet, beispielsweise in den Fragmenten Heraklits und in Texten stoischer Philosophie sowie jüdisch-hellenistischer und christlicher Provenienz. |
| lexicalization | deu: Logos |
| Esperanto |
| has gloss | epo: Logos (esperantigite logoso; greke λόγος [LOgos]) estas greka vorto, kiu signifas "vorto" kaj samtempe "racio" kaj estas la radiko de la Esperanta vorto logiko kaj de la ekssufikso -logio. Laŭ Heraklito kaj aliaj grekaj filozofoj, Logos estas tiu, kiu regas kaj ordigas la universon. La juda filozofo Filo instruis, ke la Logos estas la Vorto de Dio. Laŭ Sankta Johano, la Logos ja estas Jesuo Kristo, Dio mem enkarnigita kiel homo. |
| lexicalization | epo: Logos |
| Estonian |
| has gloss | est: Logos on vanakreeka tavakeele sõna ja vanakreeka filosoofia termin, mille mitmetahuline tähendus on aja jooksul muutunud. |
| lexicalization | est: logos |
| Basque |
| has gloss | eus: Logos (grezieraz λóγος) greziar jatorriko hitza edo kontzeptua da, "hitza", "adierazpena", "pentsamendua", "kontzeptua", "diskurtsoa", "arrazoia", "adimena", "Jainkoa", eta beste hainbeste itzulpen izan dituena. Esanahi horiez gainera, beste batzuk ere gehitu dira: "legea", "printzipioa", "araua". |
| lexicalization | eus: Logos |
| Persian |
| lexicalization | fas: لوگوس |
| Finnish |
| has gloss | fin: Logos on kreikan kielen sana, jolla on monia merkityksiä. Se voi tarkoittaa puhetta, sanaa, merkitystä, ajattelua, järkeä, periaatetta, sääntöä, suhdetta tai oppia. Oikeudellisessa yhteydessä sana tarkoittaa lakia. Kreikkalaisessa oikeusjärjestelmässä lakia ei nähty ainoastaan kirjoitettuna lakina, vaan laki oli osa tuomarin puhetta. Tämän vuoksi kreikan kielen lakia tarkoittava sana tarkoittaa myös järkevää ja mielekästä puhetta. Kreikan kielen sanan merkitystä on tulkittu eri tavoin uskonnossa, filosofiassa, psykologiassa ja retoriikassa. Sana logiikka on etymologisesti johdettu tästä kreikan kielen sanasta, samoin monien tieteenhaarojen nimissä esiintyvä sana logia. |
| lexicalization | fin: logos |
| French |
| has gloss | fra: Logos, dérive du grec , lógos « parole, discours » et désigne le discours (textuel ou parlé). Par extension, logos désigne également la « rationalité » (l'intelligence), conséquente à la capacité à utiliser une langue (γλῶσσα, γλῶττα « langue »). |
| lexicalization | fra: Logos |
| Hebrew |
| has gloss | heb: לוגוס (ביוונית λόγος) הוא מונח יסוד בפילוסופיה יוונית, אשר הפך מאוחר יותר לחלק מן התאולוגיה הנוצרית המוקדמת, עד כדי זיהויו עם ישו עצמו. |
| lexicalization | heb: לוגוס |
| Croatian |
| has gloss | hrv: Logos (λόγος) je grčki pojam koji se koristi posebno u domenama filozofije i religije. Može biti shvaćen u kontekstu govora ili promišljanja. Tijekom stoljeća pojam logos je obuhvatio množinu ideja i koncepata. Riječ logos prvi je upotrijebio grčki filozof Heraklit. U sferi grčke filozofije taj termin je rabljen u velikoj množini značenja, osim originalnih u smislu uma i govora ( latinski ratio i oratio) njegova značenja su: objašnjenje, fraza, argumentacija, rasuđivanje, mjera, razlog, logika i tako dalje. Ipak, ni jedan od navedenih termina ne objašnjava što je zapravo logos. U kršćanstvu termin logos se pojavljuje u proslovu Evanđelja po Ivanu gdje je, u kontekstu utjelovljene riječi Božje, poistovjećen sa Isusom Kristom. |
| lexicalization | hrv: logos |
| Italian |
| has gloss | ita: Logos (in greco: λόγος) deriva dal greco λέγειν (léghein) che significa scegliere, raccontare, enumerare. I termini latini corrispondenti (ratio, oratio) si rifanno con il loro significato di calcolo, discorso al senso originario della parola. Successivamente la parola logos ha assunto nella lingua greca molteplici significati:«stima, apprezzamento; relazione, proporzione, misura; ragion d'essere, causa; spiegazione, frase, enunciato, definizione;argomento, ragionamento, ragione.» |
| lexicalization | ita: logos |
| lexicalization | ita: Lògos |
| lexicalization | ita: Lógos |
| Japanese |
| has gloss | jpn: ロゴス（logos）とは、古典ギリシア語の の音写で、 # 概念、意味、論理、説明、理由、理論、思想などの意味 。 # キリスト教では、神のことば、世界を構成する論理としてのイエス・キリストを意味する。 # 言語、論理、真理の意味。転じて、「論理的に語られたもの」「語りうるもの」という意味で用いられることもある。 |
| lexicalization | jpn: ロゴス |
| Korean |
| has gloss | kor: 로고스는 원래의 뜻은 말, 이야기, 어구이다. 철학에서의 로고스 지금은 여러 가지로 쓰인다. 로고스가 없다고 하면 말이 없다고 할 뿐만 아니라 이성(理性)이 없고 통로가 없다는 말이기도 하다. 판단을 인도하는 기준이라고도 할 수 있다.비(比)·비율의 뜻도 있었다.그리스 철학을 일관하는 중요한 개념이다. 헤라클레이토스나 스토아 철학에서는 이법(理法)이란 뜻으로 쓰였다. 성서에서의 로고스 90-100년경에 등장한 요한 복음서에서는 한 처음에 로고스가 있었으니(요한복음서 1:1)라고 믿음의 고백을 하는데, 여기에서 말하는 로고스는 하느님의 말씀 즉, 하느님인 예수 그리스도,우주의 근원인 그리스도를 뜻한다.성공회 신학자인 박태식 신부에 의하면,요한복음서의 이러한 그리스도론은 예수를 하느님의 아들로 이해한 기존 복음서와 요한 복음서가 다른 점이다. |
| lexicalization | kor: 로고스 |
| Lithuanian |
| has gloss | lit: Logosas ( – žodis, kalba, mintis, sąvoka, protas) – filosofinė sąvoka, kuri reiškia visuotinę pasaulio tvarką, dėsnį, beasmenį kosminį protą. |
| lexicalization | lit: logosas |
| Dutch |
| has gloss | nld: Het Griekse woord λόγος of logos is een woord met verschillende betekenis, maar wordt meestal als "woord" vertaald; andere betekenissen zijn onder meer gedachte, taal, rede, principe, leerstelling of logica. Binnen de filosofie, analytische filosofie en religie spelen nog speciale betekenissen en connotaties een rol. |
| lexicalization | nld: logos |
| Norwegian Nynorsk |
| lexicalization | nno: Logos |
| Norwegian |
| has gloss | nor: Logos (gr. , av lego/legein å tale) kan bety ord, begrep, tale, forhold, resonnement, tanke, fornuft og universiell verdensorden. Begrepet har sin bakgrunn i gresk filosofi og har senere vært benyttet innenfor ulike tradisjoner og fag, bl.a. i filosofi, psykologi, teologi, religion og retorikk. |
| lexicalization | nor: logos |
| Polish |
| has gloss | pol: Logos (gr. ) – według stoików "rozum świata". Tak jak Heraklit, tak i stoicy uważali, że wszyscy ludzie są częścią rozumu świata, czyli logosu. Uważali, że człowiek to świat w miniaturze, czyli mikrokosmos, będący odbiciem makrokosmosu. Heraklit stwierdza, że "duszy jest logos sam siebie wspierający". |
| lexicalization | pol: logos |
| Portuguese |
| has gloss | por: O Logos (em grego λόγος, palavra), no grego, significava inicialmente a palavra escrita ou falada—o Verbo. Mas a partir de filósofos gregos como Heráclito passou a ter um significado mais amplo. Logos passa a ser um conceito filosófico traduzido como razão, tanto como a capacidade de racionalização individual ou como um princípio cósmico da Ordem e da Beleza. |
| lexicalization | por: Logos |
| Russian |
| has gloss | rus: Ло́гос — термин философии, означающий «слово» (или «предложение», «высказывание», «речь») — в переводе с греческого языка и «мысль» (или «намерение») — в переводе с древнегреческого, а также — причина, повод. Логос — образ огня. Сравнивается с огнем — медленно возгорает и угасает по определенным законам (Гераклит) |
| lexicalization | rus: Логос |
| Slovak |
| has gloss | slk: Logos je slovo, reč, myšlienka, pojem, rozum, zmysel, myšlienkový obsah/náplň. V užšom zmysle: tvorivé myslenie, božská, mimočasová myšlienka, tvorivý rozum sveta, idea. Logos je skrytá jednota rozmanitých vecí tohto sveta. |
| lexicalization | slk: logos |
| Slovenian |
| has gloss | slv: Logos (lógos, grško λόγος; množina λόγοι) je filozofski termin, ki ga v slovenščino najpogosteje prevajamo kot razum, um, beseda, govor. V latinščino so ga prevajali z dvojico ratio-oratio . Dobesedno razumevanje logosa samo z navedenimi prevajalskimi rešitvami lahko omejuje širši pomen logosa tako v uporabi tega pojma v filozofiji kot v vsakdanji rabi v Antični Grčiji. Problem pri definiranju je tudi izrazita samorefleksivnost logosa: vsako preiskovanje in opredelitev (definiranje) logosa, je že aktualizirano kot dejavnost logosa t.j. razuma, mišljenja. Obstaja tveganje, da slovarski predvodi prevedejo samo omejen pomen ter spregledajo dinamiko tega pojma v razumevanju na celoten sklop človekovih intelektualnih dejavnosti, od javnega govora med več udeleženci do povsem ponotranjenega toka misli ene osebe. |
| lexicalization | slv: logos |
| Castilian |
| has gloss | spa: Logos (en griego λóγος) significa: la palabra en cuanto meditada, reflexionada o razonada, es decir: "Razonamiento", "Argumentación", "Habla" o "Discurso". También puede ser entendido como: "Inteligencia", "Pensamiento", "Ciencia", "Estudio", "Sentido". |
| lexicalization | spa: Logos |
| lexicalization | spa: Lógos |
| Serbian |
| has gloss | srp: Логос (гр. λόγος — ум, реч, говор, словесност, смисао, начело, закон, наука и др.) је вишезначан филозофски и теолошки појам. Изворно, логос је битан појам античке грчке филозофије, који исказује принцип, светски ум, објактивни закон по коме се све догађа. У Хераклитовој филозофији означава говор природе који само мудрац чује и разуме. Касније су га преузели хришћански теолози да би њиме означавали Исуса Христа, као божански логос. |
| lexicalization | srp: логос |
| Swedish |
| has gloss | swe: Logos, grekiska λόγος, brukar oftast översättas med ord, men det har även många andra betydelser såsom princip, standard och logik. Begreppet logos har använts på ett flertal olika sätt inom filosofi, analytisk psykologi, religion och retorik. |
| lexicalization | swe: logos |
| Turkish |
| has gloss | tur: Logos sözcüğü Yunanca’da us ile kavrama anlamındadır. Ve duyguları kavrama anlamındaki pathos sözcüğü karşılığında kullanır. Kah anlamıyla ilgili olarak us ve bu usa dayanan söz, yasa, düzen, bilgi anlamlarını dile getirir. |
| lexicalization | tur: logos |
| Ukrainian |
| has gloss | ukr: Логос - у давній філософії - закон. |
| lexicalization | ukr: Логос |
| Chinese |
| has gloss | zho: 邏各斯（Logos，古希腊语：λόγος），基督教译为道，是古希臘哲學及神學的術語，乃西方哲學的核心概念。“逻各斯”原先的字面意思是“话语”，后引申为“思想、理性、理念”，在哲学上则表示支配世界万物的规律性或原理。在神学上则表示上帝的旨意或话语。在西方哲學史上，邏各斯是最早關於規律性的哲學范畴。 |
| lexicalization | zho: 邏各斯 |
